Trajnost 2026: kako podjetja povečujejo konkurenčnost in zmanjšujejo stroške

Trajnost 2026: kako podjetja povečujejo konkurenčnost in zmanjšujejo stroške
Leto 2026 prinaša pomemben premik v razumevanju trajnosti v podjetjih. Če je bila v preteklih letih trajnost pogosto razumljena kot regulativna obveznost ali del komunikacije, danes postaja predvsem poslovna nujnost — povezana s stroški, tveganji in dolgoročno konkurenčnostjo.
Globalne razmere, kot so geopolitična nestabilnost, nihanja cen energije, motnje v dobavnih verigah in vse bolj izraziti podnebni vplivi, silijo podjetja v bolj pragmatičen pristop. 

Trajnostna podjetja v letu 2026

V letu 2026 je glavna usmeritev trajnosti v podjetjih precej drugačna kot pred nekaj leti: manj kot “ESG zaradi poročanja” in bolj kot trajnost zaradi odpornosti, stroškov, dostopa do trga in konkurenčnosti. To ni umik od trajnosti, ampak njen premik v bolj poslovno-logiko. Na globalni ravni podjetja delujejo v okolju počasnejše rasti, geopolitičnih napetosti, motenj v energiji in dobavnih verigah ter večjih podnebnih tveganj. OECD je marca 2026 ocenil svetovno rast za 2026 na 2,9 %, ob hkratni negotovosti zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu in energetskih motenj. IEA pa ugotavlja, da se je okvir energetskih inovacij nagnil v smer konkurenčnosti in energetske varnosti, ne več zgolj podnebnih ciljev.

Za podjetja to pomeni, da je trajnost v 2026 smiselno voditi skozi pet praktičnih prioritet: energijska učinkovitost in samooskrba, robustne dobavne verige, podnebna odpornost, zanesljivi podatki ter usklajenost z EU kupci, bankami in regulatorji. Podnebna tema ostaja, vendar je poslovni argument danes širši: ni več samo zmanjševanje emisij, temveč tudi zmanjševanje stroškov energije, izpostavljenosti cenovnim šokom, motnjam dobav in operativnim prekinitvam. To je skladno z usmeritvijo EU Clean Industrial Deal, ki izrecno povezuje dekarbonizacijo s konkurenčnostjo, nižjimi cenami energije, industrijsko odpornostjo in kakovostnimi delovnimi mesti.

Usmeritve EU

Kar zadeva EU usmeritve, je za leto 2026 ključno razumeti, da se je regulatorni okvir poenostavil, ni pa izginil. Svet EU je 24. februarja 2026 dokončno potrdil poenostavitve pravil o trajnostnem poročanju in skrbnem pregledu. Po tej spremembi se je prag za CSRD zožil na podjetja z več kot 1.000 zaposlenimi in več kot 450 milijoni EUR letnega prometa, pri CSDDD pa je bil okvir prav tako bistveno zožen in odložen. To pomeni, da bo manj podjetij neposredno v obveznem režimu, vendar bodo zahteve še naprej prihajale posredno prek velikih kupcev, financiranja, zavarovalnic in javnih razpisov.

Zelo pomembno je tudi, da je Evropska komisija julija 2025 sprejela prostovoljni standard trajnostnega poročanja za SME-je. Ta standard je namenjen prav podjetjem, ki niso več ali sploh niso v obveznem CSRD-obsegu, a morajo svojim kupcem, bankam ali drugim partnerjem vseeno posredovati osnovne trajnostne podatke. V praksi je to verjetno najbolj smiselna pot za večino srednjih in manjših podjetij v 2026: ne graditi pretežkega sistema, ampak postaviti “lean” trajnostni okvir po VSME logiki.

Naslednja velika tema za del podjetij je CBAM. Definitivni režim CBAM se uporablja od 2026 dalje, po prehodnem obdobju 2023–2025. To je pomembno za uvoznike cementa, železa in jekla, aluminija, gnojil, elektrike, vodika in nekaterih povezanih proizvodov. Hkrati je EU v 2025 sprejela poenostavitve, med drugim nov prag “de minimis” 50 ton na uvoznika letno, s čimer so manjši uvozniki pogosto izvzeti. Za izvoznike in dobavitelje v evropskih verigah vrednosti to pomeni, da bodo ogljični podatki o proizvodih vse pomembnejši, tudi če niso formalno neposredno zavezanci.

Z vidika vsebine trajnosti se fokus podjetij v 2026 premika iz splošnih ESG izjav v merljive poslovne teme. Najpomembnejša področja so:

  • znižanje porabe energije in materialov,
  • elektrifikacija procesov, kjer je smiselna,
  • lokalizacija ali diverzifikacija ključnih dobav,
  • ocena fizičnih podnebnih tveganj,
  • sledljivost osnovnih socialnih in okoljskih tveganj v verigi,
  • podatkovna pripravljenost za stranke, banke in razpise.
Ta usmeritev je logična tudi zaradi naraščajočih podnebnih vplivov: UNEP opozarja na veliko vrzel pri financiranju prilagajanja, Evropska komisija pa že pripravlja širši okvir evropske podnebne odpornosti za konec 2026.

    Priporočila za podjetja

    Če to prevedem v priporočilo za podjetja v Sloveniji in EU v 2026, je najbolj smiselna naslednja usmeritev:

    1. Trajnost umestite pod upravo oziroma finance/operacije
    2. Izberite 5–10 ključnih KPI-jev, ne 100 kazalnikov.
    3. Začnite z energijo, emisijami, odpadki, vodo, varnostjo pri delu, ključnimi dobavitelji in osnovnimi socialnimi tveganji.
    4. Če niste neposredno v CSRD, uporabite VSME kot poenostavljen ESG standard.
    5. Preverite, ali vas zadevajo CBAM, zahteve kupcev ali bank.
    6. Pri investicijah dajte prednost projektom, ki hkrati znižujejo stroške in tveganja: učinkovitost, lastna proizvodnja energije, skladiščenje, digitalni monitoring, krožni tokovi materialov.
    7. Vključite podnebno odpornost: vročina, voda, poplave, dobavne motnje, kibernetska in energetska odpornost.
    8. Trajnost mora dokazati poslovni učinek.

    Zaključek

    V 2026 uspešna trajnostna usmeritev ni “več poročanja”, ampak “dovolj podatkov za odločanje, skladnost in konkurenčnost”. EU podjetja se premikajo k bolj ciljanemu poročanju, manj administrativnemu bremenu in večjemu poudarku na konkurenčnosti, odpornosti ter stroškovni učinkovitosti. Globalne razmere pa ta premik še pospešujejo.

    Za brezplačen posvet in prilagojene rešitve za trajnostni razvoj se povežite z našimi strokovnjaki

    Katere storitve in rešitve vas zanimajo?